Naša disrupcija na gospodarskem strateškem forumu
Zaprto parkirišče hotela Golf, nekaj policije, bleščeč, črn avtopark s postopajočimi šoferji in plapolajoče zastave na vhodu v hotel, to je zunanja podoba foruma. Polno zasedena avla ljudi v poslovnih oblekah, peščica znanih obrazov, večinoma pa predstavniki države in tisti, ki so v kakršnemkoli smislu povezani z njimi, tako domači kot tuji, je podoba foruma znotraj. In med njimi vsaj polovica mladih, ki svojo karierno pot šele začenjajo.
Kakšen je torej občutek, ko je vsega konec?
Namen je bil predstaviti drugačen način razmišljanja, medsebojne komunikacije, odločanja in razbiti rutino foruma. In ta je bil dosežen. Ljudje vseh vrst, položajev in poklicev so se ustavljali in sprejemali izziv grajenja idej z Lego kockami in seveda našo podporo. Tema, ki smo jo odprli v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, je bila, kakšna je moderna organizacija, ki uspešno pluje z valovi novih tehnologij, pritiska časa, globalizacije,... Kakšno je delovno okolje, ki si ga ljudje želijo, ki spodbuja fleksibilno in agilno delo, aktivno in pozitivno komunikacijo, soustvarjanje in kreativnost. Kakšne lastnosti in veščine za to potrebujejo vodje in kakšen bo prvi korak, ki ga bodo udeleženci v to smer naredili. Verjamemo, da je sodelovanje na delavnici pustilo na udeleženih dolgotrajen vtis.
Tudi teme foruma so bile dobre
Nova vizija za novo realnost, ponarejene informacije (novice) na spletu, globalno upravljanje z nuklearnim orožjem, voda na planetu v zagotavljanju miru in varnosti, digitalna diplomacija, pomen človekovih pravic v današnjem času, inovativnost na vseh področjih današnjega sveta, tudi »družbena« inovativnost, sodelovalna ekonomija v turizmu. Seveda je zadevo potrebno gledati od daleč in izbira tem je bolj povedna kot pa njihova konkretna vsebina.
Svet se bistveno in hitro spreminja, ali to čutite?
Kam, pa verjetno nihče od nas, neposvečenih, ne ve.
Z veseljem sem poslušala o nuji dogodkov, dejanj, načinov razmišljanja, ki čim bolj zmotijo rutino, dnevni trans organizacije, predvidljivost našega življenja (na trendovski način povedano govorimo o »disruptivnih« zadevah). O tem, da ljudje zmoremo in premoremo marsikaj, ko delamo iz strasti in z vizijo, ko vključimo v svoje delo ples, glasbo in barve. O produktivni resignaciji, do katere (radi pozabimo) pride šele, ko prehodimo pot neurja, bliskanja, strel in črnine skozi dolino smrti in ko se dvignemo iz nje.
Česa si želim več v našem poslovnem svetu? – Moja klasika: strasti, samostojnega razmišljanja, soustvarjanja, tople človečnosti, humorja, fleksibilnosti in poguma. In da vse to lahko sobiva – spoštovanja različnosti.
Na predavanju sem dobila »NO SHEEPING« nalepko in to si bom nalepila na vidno mesto.
Klavdija Novak, Afenbach
