ŠOLA NA DOMU IN ŠE KAJ...

Zadnje tri dni se lovimo. Na našem naslovu opravljamo mnogotere dejavnosti: službeno, šolsko, kuharsko in še kakšno. Z možem sva dva ne-sodelavca, učitelja in kuharja. Pa še priložnostna skladiščna delavca. Pred dnevi sva nabavila večjo količino suhe hrane, kot jo prenesejo naše kuhinjske omare. Zato je danes moj mož predlagal, da ravnokar skuhan gi prelijeva v stekleno vazo. Ta je za enkrat edina ostala prazna...

Najini službi se seveda nadaljujeta. Pri njem, se mi zdi, imajo v teh časih še več sestankov kot po navadi. Kar pomeni od jutra preko celega dneva in velikokrat še zvečer, ker delajo z drugo poloblo. Potem učitelj tehnike zamuja na šolsko uro ali jo celo prestavi v popoldanski čas in mali učenec doživlja izpade razočaranja, zakaj učitelj enostavno ne pove tistim na drugi strani, da ima sedaj obveznih 45 minut zanj in pika.

Ko smo pri polobli, danes je bila na urniku pri geografiji. Najina učenca na naslovu sta šesti in sedmi razred, eden s posebnimi potrebami, drug pa v hudi puberteti. Tretji, prvi letnik gimnazije, je kot rizična skupina za infekcijo, dislociran in je ves čas slabo- ali brezvoljen. Vsaj kadar se pogovarja z menoj. Svojo mamo. Njemu namreč nisem učiteljica.

Hvala bogu, ker smo trenutno v manjšem kaosu. Služba zahteva svoje in še celo več – meni kot podjetnici se na primer dozdeva, da bi sedaj bil čas udejaniti kako ekstra dobro idejo, ki že dolgo časa čaka na svoj trenutek. Stvar je vprašljiva, glede na to, da pišem ta prispevek že ves dan...

Hkrati se kot učitelja soočava z veliko nasprotovanja. In pritisk včasih narašča. Zato padajo neupravičene ure za jutranjo zamudo, slabe ocene za (hudo) površno delo, dobra mera dopolnilnega pouka za slabo znanje in individualni vzgojni pogovori o odnosu do dela in o tem, zakaj mora biti tako kot je v naši hiši še vsaj nadaljnja dva meseca. Eden od njiju je včeraj celo izjavil, da komaj čaka šole, ker je s starši kot učitelji nevzdržno. Da ne govorimo o starših, ki v popoldanskem času preverjajo domače naloge. Pa smo kljub temu z vsem skupaj pri enem od njiju v rahlem zaostanku... In to po treh dneh šole na domu.

Nenakoncu in nenazadnje, včeraj smo skupaj sestavili urnik šole na domu, ki vsak dan ob 13.00 predvideva šolsko kosilo!! Ali si predstavljate? Kako pa gre vam od rok šola na domu? Midva si pomagava z meditacijo...