ČE SI NE BI BILI "FAUŠ", BI IMELI VSI ZADOSTI...
Moj oče se spomni dogodka, ki veliko pove o moji babici. V Srbiji, kamor je bila družina med drugo svetovno vojno prisilno preseljena, so Nemci iz maščevanja, ker so partizani premagali nekaj nemških vojakov, načrtovali pobiti ljudi v kraju, kjer je bil moj dedek upravnik. Babica je povabila nemškega oficirja na kavo in mu obrazložila, da so to stari ljudje in otroci, ki nimajo popolnoma nobene zveze z incidentom. Tako ji je uspelo obvarovati nekaj življenj.
Torej, če se vrnemo k babičinem pregovoru – ti so bili znani po celi rodbini. Tale iz naslova mi velikokrat pride prav. Kolikokrat se nam v življenju dogaja, da nas stisne, ker imamo občutek, da so drugi uspešnejši, srečnejši, bogatejši, bolj priznani. Tudi kadar si ne priznamo in iščemo izgovore. Tistemu podjetju gre tako dobro, dobili so nagrado, kaj vse oni počnejo, da jim tako uspeva?!... Tale znanka se zdi zelo zadovoljna, kaj le dela, da ji tako uspeva??! Sosedje so si kupili nov avto, od kje jim denar?! In tako naprej in tako dalje. Potem nas črv dvoma (vase) razjeda, in to ravno v situacijah, ko bi bilo najmanj potrebno. Takrat, ko se odpirajo možnosti, nove priložnosti, nova sodelovanja, o katerih nikoli niste razmišljali, da so možna. Te priložnosti izpustimo in gredo svojo pot. Ker smo zaprli srce in nas razjeda črv.
Zato vam v tem letu želimo, da odpremo srce, se veselimo uspehov in sreče drugih in iz takih stvari črpamo zagon zase. Vsak od nas je v nečem dober, vsak od nas je lahko v nečem zelo dober. In vsakemu od nas se kdaj pa kdaj nasmehne tudi sreča. Spustite jo čim večkrat noter. ☺
