Zakaj znanje ni več moč
Poglejmo na primer Petra iz podjetja Superfirma. Dela kot prodajni zastopnik, v boljših časih je bil deležen več "izobraževanj", "treningov", danes, ko je kriza v polnem razmahu, pa je tega bolj malo. Peter ima v svojem predalu kar nekaj skript iz svojih izobraževanj. Spomni se tudi par finih stvari, ki jih je tam spoznal, nekaj časa je nekatere uporabljal, kolikor je pač bilo vmes časa in energije.
Danes je od tega bolj malo ostalo. Sicer je nekaj teh zadev zasledil tudi na internetu. Sploh, ker obvlada angleško. Kam je šlo vso njegovo pridobljeno znanje in energija? Skladišči se v spominu in relativno hitro bledi. Ali ste bili že na delavnicah, ki so se vam zdele super zanimive in zelo koristne? Nove veščine razvijami z izkušnjami, z vajo. Znanje je predpogoj. Potem gremo in se vržemo v vodo. In oponašamo gibe plavanja. Večkrat kot poskušamo, boljši smo. Kaj nam pomaga delavnica o prodajnih tehnikah, o komunikaciji v prodaji, o time managementu, če pa potem teh stvari sistematično ne vadimo in treniramo. Saj nismo sami krivi. Življenje danes je prehitro in preveč zahtevno, da bi kaj takega zmogli.
Za trening vsakdo potrebuje trenerja. Najprej zato, da nas drži za roko, nam kaže plavalne gibe in giba z nami. Potem zato, da nam določi vaje in nas na vsake toliko opomni. Potem zato, da nam določi tiste mukotrpne dolžine in nas spremlja. In na koncu seveda, si dolžine določamo sami, s trenerjem pa gremo samo še na kavico. Takrat nam plavanje postane zabavno. Mimo nas bežijo keramične ploščice dna, mi pa razmišljamo... o čemerkoli pač že. Vsekakor ne o tem, kako plavamo. Potem v vadbo dodajamo še druge tehnike, vendar je vse skupaj lažje, saj smo se že naučili dihati, lebdeti, držati ravnotežje, drseti... Lahko se igramo, poskušamo nove trike. Sedaj plavanje obvladamo. Ta občutek, da smo nekaj novega dosegli, izpolnili cilj, nas navdaja s samozavestjo. Zato znanje ni moč. Uporabljeno znanje je moč.
