Tri stvari, ki jih kot vodja lahko naredite za boljše poslušanje

Velikokrat doživim, da se pogovarjam s človekom, pa se v resnici sploh ne pogovarjava. Ker se ne odziva na moja sporočila, temveč mu je prioritetna naloga, da razvija svoje misli brez interakcije z mano. Seveda tudi mene včasih zagrabi taka potreba. Kadar sem tako prepričana, da imam »pravo stališče«, in ga želim predstaviti sogovorniku. Pa ne samo tako, da bo slišal. Da bo razumel in se strinjal. Ja, tukaj je past.

Zakaj mora vodja znati poslušati?

Pod predpostavko, da želim biti karizmatični vodja – da svojo avtoriteto gradim na vedenju do drugih, je nujno, da izkažem veljavo in spoštovanje idejam in mislim drugih ljudi. Ljudje to cenijo. Na ta način ljudi opolnomočimo, da kot človeška bitja s svojim razumom odgovorno prispevajo k delovanju sistema. Če znamo dobro plesati ples komuniciranja – bolje rečeno ples poslušanja (torej spraševanja), spodbujanja in neprisiljenega odpiranja slik, bomo ljudi spodbujali in inspirirali.

Poskusite že danes. To počnemo skoraj na vsakem izobraževanju/treningu, ne glede na specifično temo. Kajti vaje v tem ni nikoli preveč. Namesto zastopanja svojega stališča globoko vdihnite in spodbudite sodelavca, da pojasni svoje stališče. Po tem sledi zelo pomemben korak. Pritrdite stališču. Vsaj v delu, s katerim se lahko strinjate. Ali pa vsaj v smislu, da razumete, zakaj tako razmišlja. Potem se fokusirajte na del, s katerim se ne strinjate in vprašajte, kako bi zadevo lahko zastavili drugače, z drugačnim rezultatom/posledicami...

Ključ je, da sprašujete. Zato, da:

• boste izvedeli kako sogovornik razmišlja, ker je to nujno za čim bolj kvalitetno delovanje podjetja, zato se tudi reče, da v kakršnikoli skupnosti (sedaj v smislu podjetja) vedno »so-delujemo«,
• boste omogočili, da sodelavci prispevajo k delovanju sistema (podjetja),
• boste dali veljavo in pomembnost razmišljanju (beri prispevku) sodelavcev,
• boste s tem spodbudili in inspirirali sodelavce, da sodelujejo in se zavzemajo,
• boste s takim načinom komuniciranja dosegali ekspotencialne rezultate, saj dober glas seže v deveto vas.

Seveda je slovenska komunikacijska kultura naravnana k bitki med argumenti, s čemer ni v bistvu nič narobe. Moti samo beseda »bitka«, kjer vedno nekdo zmaga in je nekdo poražen. Tega se izogibajte, kajti kot zmagovalcu v dvo- ali več-bojih, vam nikoli ne bo sledila množica vdanih, kreativnih in zavzetih ljudi.