Zakaj klasični program izobraževanj v mehkih veščinah v podjetju ni učinkovit
Te veščine že davno niso več tako »mehke« in inferiornega pomena, kajti znanost (široko povzeto ekonomska in psihološka) je od druge polovice prejšnjega stoletja prehodila dolgo pot in danes bi lahko sestavili celo listo «trdih« znanj in veščin za uspešno medsebojno sodelovanje (komunikacija, pogajanja) in delo z ljudmi (vodenje).
Vsi smo bili že velikokrat udeleženci izobraževanj v »mehkih veščinah« v svojem podjetju ali organizaciji. Večinoma so to eno- ali dvodnevne delavnice, na katerih se imamo fino in celo določene stvari, ki jih tam slišimo prenesemo v svoje delo. Je pa tudi res, da čas hitro beži, veliko se dogaja in po par mesecih sem večino slišanega in uporabljenega že pozabila. Pa saj ni nič narobe z mano. Tako pač je. Če hoče podjetje nekaj zgraditi , se ponavadi tega loti sistematično. Veliko lažje si to predstavljamo, ko gradimo kompetence na strokovnih, ožjih področjih. V tehnologiji, razvoju, prodaji. Tukaj velikokrat uporabimo mentorje ali coache znotraj podjetja. In imamo »trening na delovnem mestu«.
Drugače pa je pri mehkih veščinah. Te so obravnavane bolj mačehovsko. Oziroma bolj mimo grede. Tukaj je fino kdaj imeti kakšno delavnico, pa kaj zanimivega in koristnega izvemo in kakšno stvar morda celo uporabimo v praksi. Dokler ne pozabimo. Zakaj se te stvari prepušča individualni motivaciji in percepciji posameznika? Vsekakor ne zato, ker te stvari ne bi bile pomembne. Od odnosov med ljudmi, od komunikacije med posamezniki je odvisno, če rečemo zelo preprosto, kako bodo ljudje delali. In koliko uspešno bo podjetje. To vsi vsakodnevno doživljamo. Pa ta področja večinoma vseeno niso na prioritetni lestvici.
Uspešen model izobraževanja v teh veščinah bi bil, če bi področje razbili na posamezne veščine. Tako ne bi imeli delavnice »veščin vodenja« ali »veščin pogajanja« itd. temveč bi trenirali »aktivno poslušanje«, »ustvarjanje raporta«, »podajanje povratnih informacij«, ipd. Kajti aktivno poslušanje potrebujemo na vseh področjih: kot konstruktiven član tima, kot dober vodja in kot dober pogajalec. Tako delavnico npr. »aktivnega poslušanja« bi seveda bilo potrebno ponoviti večkrat v vedno daljših časovnih obdobjih. Ali pa jo podkrepiti s sistemom internega coachinga ali mentorstva. Tako bi se kar nekaj ljudi naučilo, na primer, aktivno poslušati. Temu bi dodali naslednjo veščino (npr. podajati povratne informacije). In potem naslednjo (npr. iskanje skupnih rešitev). Kar bi blagodejno vplivalo na delo ljudi v podjetju. In bi predstavljajo pomemben kamenček celo v mozaiku slovenske socio-kulturne realnosti.
