Medsebojni odnosi so vse – tudi, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi

12.03.2014
Marsikateri postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se ne bi končal na sodišču, če bi delodajalec pred odpovedjo (po možnosti dolgo pred odpovedjo) gradil na odnosu s človekom.

V trenutku, ko je treba nekoga odpustiti, ker smatramo (in samo mi vemo), da svojega dela ne opravlja, kot bi pričakovali, smo že na slabi poti. Pravni formalni postopek steče, človeku se pove, da bo odpuščen in se mu vroči odločba. In prav v tem trenutku se zgodi polarizacija. Zaposleni, poln negativnih čustev, ki jih ne more ne prav izraziti, ne potlačiti, je prepričan, da se mu je zgodila neverjetna krivica. Da se to dogaja, ker »se je šefu zameril«. Delodajalec pa ob najmanjšem uporu in odporu zaposlenega zavzame držo, ojoj čim prej se ga je treba znebiti! In s tem obema ostaja grenak okus v ustih.

Včasih je pač treba imeti voljo in pogum in človeku povedati, zakaj ni skupne poti naprej. Če pa smo vse storili prav, bo zaposleni v trenutku odpovedi točno vedel zakaj se poti razhajajo. Ker se bomo pred tem potrudili pomagati mu na zeleno vejo. Če ne gre, potem ne gre. Nekaj se mora zgoditi. Seveda je pa vsak človek v nečem dober zato, poenostavljeno, v resnici ni slabih delavcev. So samo napačni ljudje na napačnih delovnih mestih in vodje, ki ne znajo voditi. Zakaj bi sicer vzdrževali status quo v situacijah, ko je treba ukrepati. Ljudem dati orodja, da postanejo uspešni ali pa jih usmeriti v kaj drugega. Veliko ljudi se niti ne zaveda, da določeno delo ni za njih, kajne?

Zato je potrebno ob odpovedi pogodbe poskrbeti za delavca. Iskrena povratna informacija in pomoč pri iskanju poti v prihodnosti. Pogovoriti se o močnih in šibkih točkah, o željah, potrebah in vizijah. Pomagati pripraviti c.v. in reference močnih točk. Pomagati pri snovanju akcijskega načrta. Svetovati o možnostih zavarovanj oziroma socialnega varstva. Se sliši kot »science fiction«? Poskusite enkrat.